T.INV.2T (funkcija T.INV.2T)

Sintaksa

T.INV.2T(verjetnost; stop_prostosti)

V sintaksi funkcije T.INV.2T so ti argumenti:

• verjetnost     Obvezen. Verjetnost, povezana s Studentovo porazdelitvijo T.

• stop_prostosti     Obvezen. Število prostostnih stopenj, s katerimi označimo porazdelitev.

Opombe

• Če kateri od obeh argumentov ni v obliki števila, T.INV.2T vrne #VALUE! .

• Če je <= 0 ali če je > 1, T.INV.2T vrne #NUM! .

• Če argument »stop_prostosti« ni celo število, ga program prireže na celo število.

• Če deg_freedom < 1, T.INV.2T vrne #NUM! .

• T.INV.2T vrne tako vrednost t, da velja P(|X| > t) = verjetnost, kjer je X naključna spremenljivka, ki sledi t-porazdelitvi in P(|X| > t) = P(X < -t or X > t).

• Enorepo vrednost T lahko dobite, če verjetnost nadomestite z 2*verjetnost. Za verjetnost 0,05 in prostostno stopnjo 10, program izračuna dvorepo vrednost z T.INV.2T(0,05; 10), kar vrne 2,28139. Enorepo vrednost za enako verjetnost in stopnjo svobode je mogoče izračunati z T.INV.2T(2*0; 05; 10), kar vrne 1,812462.

  Pri dani verjetnosti T.INV.2T poišče takšno vrednost x, da velja T.DIST.2T(x; stop_prostosti; 2) = verjetnost. Torej je natančnost funkcije T.INV.2T odvisna od natančnosti funkcije T.DIST.2T.

Primer

Kopirajte vzorčne podatke iz te tabele in jih prilepite v celico A1 v novem Excelovem delovnem listu. Če želite, da formule prikažejo rezultate, jih izberite, pritisnite F2 in nato tipko ENTER. Po potrebi lahko prilagodite širine stolpcev in si ogledate vse podatke.