Funkcija STDEVP

Sintaksa

STDEVP(število1; [število2]; ...)

V sintaksi funkcije STDEVP so ti argumenti:

• število1     Obvezen. Prvi številski argument, ki ustreza populaciji.

• število2; ...     Neobvezen. Številski argumenti od 2 do 255, ki ustrezajo populaciji. Namesto argumentov, ki so ločeni z vejicami, lahko uporabite tudi eno matriko ali sklic na matriko.

Opombe

• Funkcija STDEVP privzame, da so njeni argumenti kar vsa populacija. Če vaši podatki predstavljajo vzorec populacije, morate izračunati standardni odklon s funkcijo STDEV.

• Pri velikih vzorcih vrneta funkciji STDEV in STDEVP približno enake vrednosti.

• Standardni odklon se izračuna z metodo »n«.

• Argumenti so lahko števila ali imena, matrike ali sklici s števili.

• Logične vrednosti in besedilne predstavitve števil, ki jih vnesete neposredno na seznam argumentov, se preštevajo.

• Če je argument matrika ali sklic, so prešteta le števila v tej matriki ali sklicu. Prazne celice, logične vrednosti, besedilo ali vrednosti napake v matriki ali sklicu, so prezrte.

• Argumenti, ki so vrednosti napake ali besedilo, ki ga ni mogoče prevesti v števila, povzročijo napake.

• Če želite vključiti logične vrednosti in besedilne predstavitve števil v sklic kot del izračuna, uporabite funkcijo STDEVPA.

• Funkcija STDEVP uporablja naslednjo formulo:

  

  kjer je x vzorčna srednja vrednost AVERAGE(število1; število2,...) n pa velikost vzorca.

Primer

Kopirajte vzorčne podatke iz te tabele in jih prilepite v celico A1 v novem Excelovem delovnem listu. Če želite, da formule prikažejo rezultate, jih izberite, pritisnite F2 in nato tipko ENTER. Po potrebi lahko prilagodite širine stolpcev in si ogledate vse podatke.